V LJUBLJANI BOMO MED 15.00 IN 15.30 URO.

četrtek, 9. maj

Vstali smo ob 7.00. Imeli smo jutranjo telobvadbo in zajtrk, ki je bil za spremembo drugačen. Potem smo šli v večnamenski prostor, kjer smo se pogovarjali o Zelencih. Izvedeli smo, da je močvirje nastalo iz ledenika, ki se je pomikal in talil in pri tem dajal obliko današnjim goram.
Nato smo odšli po kolesarski poti proti Zelencem, ki so tudi naravni rezervat. Ko smo prišli do mostu, smo imeli malico  in poslušali ptice in naravne zvoke.

 

Zavili smo v gozd in prišli do smaragdnega jezera. Videli smo vodne vučlkančke, ki so izvir Save Dolinke.


Šli smo tudi na stolp, od koder je lep razgled na jezero in dolino.
Čez poplavljeni gozd in kolesarsko stezo smo se vrnili v dom.





Bili smo že zelo lačni in hitro smo pojedli dobro kosilo.

Popoldan smo imeli veslanje. Zelo smo se zabavali, saj nam je veslanje kar dobro šlo od rok. Učitelj Miro nas je dobro podučil. Imeli smo rešilne jopiče, malo pa smo se tudi zmočili.

 

 

Za večerjo smo imeli carski praženec, zdaj pa že hitimo na družabni večer, kjer se bo vsaka soba predstavila.
Nasvidenje.

P.S.: Jutri gremo domov. Nekateri že komaj čakajo, nekateri pa ne.
Javili bomo odhod iz Kr. Gore na šolo.

Tim, Luka, Nik

 

 

 

 

 

sreda, 8. maj

Ko je učiteljica zjutraj prišla, smo še vse spale. Pospravile smo sobo in odšle na zajtrk.
A razred je imel spoznavanje zivali v vodi in ob njej. B razred pa smo odšli na pohod z učiteljico Barbaro proti Kekčevi deželi. Pot nas je vodila ob Veliki Pišnici. Videli smo zaščiteni roži mastnico in velik jeglič. Prečkali smo dva majhna slapova. Tu smo tudi malicali. Ker je začelo deževati, smo se obrnili proti domu.

 

Kosilo je bilo zelo zelo dobro in okusno.
Popoldan je A razred odšel na vesljanje.

 

Mi smo imeli preživetje v naravi. Pot je bila na enem mestu poplavljena. Zato smo splezali po zelo strmem hribu in varno prišli do obale reke Pišnice. 

Tu smo nabrali materijal za ogenj, ga postavili in skušali zakuriti. Ker so bila drva mokra, je uspelo samo eni skupini. Ostali smo bili čisto zadimljeni.
Pospravili smo drva in pogasili ogenj s peskom. Skozi gozd smo prišli nazaj v Kranjsko Goro.








Po večerji imamo kviz. Zelo se nam že mudi, ker mislimo, da bo zanimivo.

Pozdravljeni.

Sofija, Iva, Una, Alma, Nina, Lara

 

torek, 7. maj

Zbudili smo se ob pol sedmih. Spali smo dobro. A-razred je zelo hitro odšel na Zelence in ostali smo sami v domu. Učiteljica Maja nam je s sliko in besedo pokazala vodne in obvodne živali.
Nato smo si jih odšli ogledati.

Iskali smo jih pod kamni, gledali z lupo in merili temperaturo vode. Spoznali smo najdaljšo vodno travo in ugotovili, da vrba raste tudi v vodi. Opazili smo race in racmane in izvedeli, da ribe rastejo vse živlenje. Na enem delu jezera Jasna smo našli ličinke in hišice mokric, ki so pokazatelji čiste vode.

Kuharice so nam za kosilo postregle z juho, pečenim piščancem, mlinci in solato.
Po kosilu smo vsi Šuštaršiči odpravili na ogled Liznjekove domačije.To je tipična Gorenjska hiša.
Ima gank, mala okna, pokrito streho s skodli in zelo zanimivo notranjost.

Na koncu smo hodili s hoduljami.

 Po večerji imamo predavanje o gorah.

Papa.

Jan, Domen, Klemen, Teo

 

 

ponedeljek 2

Okoli pol dvanajste ure smo prispeli v dom CŠOD. Tu so nas seznanili z hišnim redom in učitelji, ki nas bodo poučevali v tem tednu. Razdelili smo se po sobah in si jih uredili po svoje. Soba nam je všeč.
Za kosilo smo imeli rižoto ter zeleno solato, njam njam - dobro je bilo.
Po počitku smo b-jevci z učiteljico Majo spoznavali prehranjevalne splete, zunaj pa opazovali rastline, lišaje, drevesa in celo polže. Zdeli so se nam nekam sramežljivi, saj so kar naprej skrivali v svoji pisani hišici.
A-jevci pa so se pogovarjali o preživetju v naravi in nevarnostih.

 

 Z UČITELJICO MAJO V UČILNICI

SESTAVLJAMO VERI

 

POVEZUJEMO SE V VERIGE  

NA POHODU V GOZDU

 

TALE DREVESA SO PA RES ZANIMIVA

 

 

 Ko bomo končale s pisanjem, gremo na ogled Kranjske Gore. Potem pa nas čaka nočni počitek. Lahko noč!
Anita, Sara, Zala

 

ponedeljek, 6. maj

Iz deževne Ljubljane prišli v malo manj deževno Kranjsko Goro.
Med potjo smo se ustavili v Vrbi in si ogledali Prešernovo rojstno hišo.